Umetniški vodja prof. Alessandra Schettino

predsednik žirije / presidente giuria / president of the jury

Mezzosopranistka Bernarda Fink je bila rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu (Argentina) ter je prejela pevsko in glasbeno izobrazbo na Visoki šoli za umetnost Teatra Colón v tem mestu, kjer je tudi redno nastopala. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po svoji vsestranskosti, redno nastopa skupaj z Orkestrom Londonske filharmonije, Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, Kraljevim orkestrom Concertgebouw, orkestrom iz Clevelanda in tudi z najboljšimi baročnimi orkestri pod vodstvom dirigentov, kot so Barenboim, Blomstedt, Bičkov, Chailly, Gardiner, Gergijev, Jacobs, Jansons, Muti, Norrington, Pinnock, Prêtre, Rattle, Saraste in Welser-Möst. Kot operna pevka je navdušila kritike v Argentini in osrednjih evropskih opernih hišah. Ene njenih najodmevnejših vlog so Cecilij v Mozartovi operi Lucio Silla (Theater an der Wien), Idamante v operi Idomeneo (Teatro Real, Madrid) in Irena v Händlovi Theodori (Salzburški festival). Leta 2017 je debitirala v dunajski državni operi v Debussyjevi Pelléas et Mélisande. Redno nastopa na recitalih in koncertih na Dunaju, v Schwarzenbergu, Amsterdamu, Londonu, Berlinu, New Yorku in Buenos Airesu. V zadnjih sezonah je med drugim nastopila v Mahlerjevi Drugi simfoniji z Andrisom Nelsonsom na tanglewoodskem festivalu in z Marissom Jansonsom v Köbenhavnu, v Pergolesijevi Stabat Mater v Rimu, z Jakubom Hrůšo v Bambergu, na Beethovnovem festivalu v Varšavi ter na koncertni turneji po Ameriki s Camerata Salzburg. O umetničinem obsežnem repertoarju priča bogata in s številnimi priznanji (med drugim z nagradama Grammy in Diapason dʼor) nagrajena diskografija. Bernarda Fink je prejemnica avstrijskega častnega znaka za znanost in umetnost ter častnega naziva kammersängerin. Leta 2013 je skupaj z Markom Finkom prejela v Sloveniji nagrado Prešernovega sklada.

Rojen v Tržiču (Italija), je študiral klavir na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, na Mednarodnih nadaljevalnih tečajih stare glasbe v Urbinu (FIMA) pa se je specializiral za kljunasto flavto. Pel je v otroškem zboru mesta Tržič pod vodstvom maestra Pietra Poclena, od katerega je dobil prve predstave o vokalni tehniki. Po diplomi iz petja z najvišjo oceno in odliko na beneškem konservatoriju je leta 1994 zmagal na tekmovanju As.Li.Co. v Milanu, kjer se je udeležil specialističnih tečajev pri Leyli Gencer in Renati Scotto. Vpisal se je na tečaje v Centru za pnevmofonijo Autan v Franciji, kjer se je naučil funkcionalnih dihalnih tehnik za klasično petje Sergea Wilfarta. Po srečanju z maestrom Alanom Curtisom v Benetkah, s katerim se je lotil študija in poglobljenega preučevanja izvajalske prakse stare glasbe, se je začel posvečati baročnemu vokalnemu repertoarju in profesionalno sodeloval s “Concerto Italiano” pod vodstvom Rinalda Alessandrinija, “La Cappella della Pietà dei Turchini” pod vodstvom Antonia Floria, “Baroque Ensemble” pod vodstvom Alana Curtisa in z “I Barocchisti”, ki jih vodi Diego Fasolis. S temi skupinami je nastopil na najpomembnejših evropskih in mednarodnih festivalih. Obiskoval je specialistične tečaje baročne in predklasične operne vokalnosti pri maestru Jean-Claudu Malgoiru, s katerim je debitiral v vlogi Telemaha v Odisejevi vrnitvi v domovino v pariškem Theatre des Champs Elysées in Don Ottavia v Mozartovem Don Giovanniju. V klasičnem in romantičnem repertoarju je debitiral s številnimi solističnimi vlogami, ki so doživele uspeh pri občinstvu in kritiki, sodeloval pa je tudi s prestižnimi dirigenti, kot so Riccardo Muti, Zubin Meta, René Jacobs Claudio Scimone in Corrado Rovaris. Nastopal je v številnih pomembnih gledališčih, med katerimi so milanski Teatro alla Scala, neapeljski San Carlo, Comunale v Firencah, Comunale v Bologni, Teatro Massimo v Palermu, Brooklynska akademija za glasbo v New Yorku in pariški Champs Elysée. Po izboru maestra Roberta De Simoneja je pel v De Simonejevem Requiemu, ki je bil premierno izveden v Teatru dell’Aquila v mestu Fermo in v De Simonejevi Eleonori, dramskem oratoriju, ki je otvoril operno sezono leta 1999 Teatra San Carla v Neaplju. Leta 2000 je sodeloval pri uprizoritvi Paisiellove opere Nina ossia la pazza per amore pod vodstvom maestra Riccarda Mutija v gledališču Alighieri v Raveni (Festival Ravenna 2000). Leta 2003 je ponovno pod vodstvom maestra Mutija nastopil z Dunajskimi filharmoniki na Salzburškem festivalu in z orkestrom Radia France na festivalu v Saint Denisu. Med letoma 2004 in 2006 je gostoval na festivalu v Cremoni, posvečenem Claudiu Monteverdiju, pri izvedbi Monteverdijeve trilogije v gledališču Ponchielli. Leta 2008 je nastopil v New Yorku v okviru festivala Mostly Mozart in v Tokiu na festivalu stare glasbe Hokutopya pri izvedbi Haydnove opere Orlando Paladino. Med letoma 2009 in 2014 je v okviru projekta milanskega gledališča Teatro alla Scala, v sodelovanju z Opéra National v Parizu, sodeloval pri uprizoritvi oper Claudia Monteverdija L’Orfeo, Il Ritorno di Ulisse in Patria in L’Incoronazione di Poppea v režiji Roberta Wilsona in pod taktirko Rinalda Alessandrinija. Snemal je za številne založbe, med drugim za Opus 111, Fonit Cetra, Virgin, Bongiovanni in Glossa.

Sopranistka Elvira Hasanagić je diplomirala in magistrirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče ter na Gledališki akademiji August Everding v Münchnu. Njena umetniška pot jo je peljala v Staatsoper unter den Linden v Berlinu, Deutsche Oper Berlin, Teatro Colon, Buenos Aires, Nationaltheater Mannhein, Staatstheater am Gärtnerplatz v Münchnu, SNG Opera in balet Ljubljana ter Maribor, v Staatstheater Saarbrückn, Kassel, Schwerin, pod taktirko dirigentov: Zubin Mehta, Ulf Schirmer, James Conlon, Julian Salemkour, Uroš Lajovic in Christian Schumann. V sodelovanju z Bavarskim radiom in njihovim orkestrom je posnela opero skladatelja Simona Mayra La Lodoiska v vlogi Resiske. Pri Deutschlandradio Kultur je posnela zgoščenko samospevov skladateljev Wolfa, Berga, Lajovica, Babića, Zajca, Prebande in Osterca. V sodelovanju z Založbo kaset in plošč RTVSLO je bila izdana njena zgoščenka samospevov ElSoprano – Hrepenenje. Kmalu sledi tudi njen drugi solo album, tokrat z Verdijevimi arijami v sodelovanju z orkestrom RTV SLO, pod taktirko Simona Krečiča. Za umetniške dosežke v letu 2017, ji je mesto Dresden in Nemško društvo za podporo opernih pevcev podelilo naslov: Mlada umetnica leta 2017. Redno jo vabijo kot članico žirije na mednarodnih opernih in solopevskih tekmovanjih ter kot mentorico na solopevskih tečajih – Stignani Competition Imola, Italija, Tekmovanje solopetja Bitola, Makedonija, Musica Goritiensis, Gorizia, Italija, Glasbena mladina, Slovenija.

Bas-Bariton Eugenio Leggiadri-Gallani je študiral petje pri sopranistki Cecilii Fusco ter opravil izpopolnjevalne tečaje z Eleno Baggiore, Katio Ricciarelli, Raino Kabainvansko, Luciano Serra, Yoko Takeda. Debitiral je v Tarragoni (Španija) leta 1995 v vlogi Collineja v Bohemi in nastopil tudi na 3. Festival D’art Lirique v Neversu (Francija). Nastopal je v vlogah Sigismonda v opereti “Pri Belem Konjičku”, Dulcamara v “Ljubezenski pijači”, Alidora v “Pepelki”, Blansaca v “La Scala di seta” (teatri v Manchestru in Hannoverju). Bil je protagonist v “Il maestro di Cappella” na Festivalu Tibor Varga in Zandonajevi “Una partita” v teatru Politeama v Lecceju. V letih 2002 in 2003 je nastopal v “Carmen”, “Seviljskem brivcu”, “Campanello dello speziale”, na Festivalu Operete v tržaškem gledališču Verdi in Teatru v Istambulu. Nastopal je v operi “Le avventure di Pinocchio” pod vodstvom M° Donata Renzettija, ki je predstavljala Italijo v olimpijskem letu, v gledališču Odeon v Atenah. Nastopal je v “Pepelki” v gledališču San Gallo (Švica) in na povabilo M° Daniela Orena v gledališču v Trstu. Na otvoritvi gledališča San Severo (Foggia) je pel v “Seviljskem brivcu”, režija M° Michele Mirabella, in v “Trubadurju”. S “Seviljskim brivcem” je nastopal tudi v Gledališču v Spoletu ob 60. obletnici Fundacije ter v Gledališču Regio (Turin) v poletni sezoni 2007. Veliko tudi koncertira in je večkrat zaseden v Neaplju, Tarantu, Rimu in Foggi ter na uspešnih recitalih v Sankt Peterburgu, Malagi, Neaplju, Bariju, Rimu, Firencah, Pisi, Turinu, Milanu, Trevisu, Pesaru, itd. Snemal je za založbo Naxosin za državno radio in televizijo RAI. Trenutno je zaseden v Firencah in Vicenzi, v sklopu Umbrijskih trgov in Pan opera festivala iz Panicala, v opernih produkcijah v Nemčiji (Dortmund, Heidenhaim, Cottbus, Lübeck, Nürnberg, Koblenz) in na turneji na Kitajskem.

Sopranistka Vlatka Oršanić se je rodila v Zaboku. Otroštvo je preživela v Varaždinu, kjer se je kot sedemletna deklica začela učiti klavir, pri štirinajstih letih pa solo petje pri profesorici Ankici Opolski. Kot šestnajstletno dekle je vstopila v razred profesorice Ondine Otte Klasinc na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že med študijem je leta 1976 za vlogo Susanne v »Figarovi svatbi« prejela študentsko Prešernovo nagrado. Debitirala je septembra leta 1978 z vlogo Sophie v operi Werther v Operi SNG v Ljubljani, kjer je spomladi leta 1979 diplomirala kot Gilda v Rigolettu. Leta 1979 je zmagala na mednarodnem pevskem tekmovanju »Mario del Monaco« v Italiji, leta 1980 pa prejela 2. nagrado na mednarodnem televizijskem pevskem tekmovanju v Oostendeju. Vodi seminarje za pevce in vokalne pedagoge, je članica žirij na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih ter soustanoviteljica in voditeljica mednarodnega pevskega tekmovanja “Zinka Milanov” na Reki. Od leta 1985 do leta 1990 se je izpopolnjevala na Dunaju pri Oliveri Miljaković. V prvem obdobju kariere je kot zelo mlada pevka dosegla velik uspeh z vlogami Gilde, Lucie in Violette, s katerimi je nastopila na vseh opernih odrih bivše Jugoslavije. Takrat je pela še Kraljico noči, Adino, Rosino, Pamino, Olimpijo in Elviro (Puritanci). Kasneje so ene njenih najpomembnejših vlog bile Jenufa, Katarina Izmajlova, Lady Macbeth, Tosca, Tatjana, Rosalinda, Mimi, Vitelija, Katja Kabanova, Abigaila, Leonora (Trubadur), Donna Ana, Elektra (Idomeneo), Rusalka, Marženka (Prodana nevesta), Mila (Osud), Čo-Čo-San, Aida, Magdalena (Andrea Chénier), Arijadna (Arijadna na Naksosu) in Margareta (Faust). Nastopala je v različnih evropskih opernih hišah, kot npr. Semperoper Dresden, Komische Oper Berlin, Staatstheter Dramstadt, Aaltotheater Essen, Oper Leipzig Festspielhaus Salzburg, Občinsko gledališče v Firencah, Oper Bonn, na glasbenih festivalih, kot so Salzburške poletne igre, Maggio Musicale Fiorentino, Edinburgh Festival, Festival d’Automne Paris in Dunajski slavnostni tedni ter v nekaterih najpomembnješih evropskih koncertnih dvoranah kot so Musikverein in Konzerthaus (Dunaj), Dvorana Berlinske filharmonije in Konzerthaus Berlin, Alte Oper (Frankfurt), Philharmonie (Köln), Théâtre du Châtelet (Paris) in Auditorio Municipal (Madrid). Dirigenti, s katerimi je sodelovala, so bili, med drugim, Michael Gielen, Lovro von Matačić, Semyon Bychkov, Vladimir Jurowski, Kirill Petrenko, Uroš Lajovic, Hans Graf, Pinchas Steinberg, Daniel Harding, Stefan Soltesz in Michael Schønwandt. Režiserji, s katerimi je oživila glavne like v opernih predstavah so bili, med drugim, Joachim Herz, Harry Kupfer, Christine Mielitz, Liliana Cavani, Andreas Homoki, Uwe Eric Laufenberg in Pet Halmen, njeni partnerji pa tudi Elina Garanča, Anja Harteros, Piotr Beczała in Peter Schreier. Kot koncertna pevka je z repertoarjem, ki je obsegal dela od baroka do moderne glasbe nastopila, med drugim, z orkestrom Dunajskih simfonikov, Simfoničnim orkestrom ORF, Berlinskim simfoničnim orkestrom, Simfoničnima orkestroma SWF in MDR, z orkestroma Zagrebške in Slovenske filharmonije in z orkestrom Rotterdamske filharmonije. Leta 2003 je postala profesorica petja na Glasbeni akademiji v Zagrebu, na kateri je bila od leta 2007 do leta 2016 tudi predstojnica oddelka za petje. Med letoma 2006 in 2010 je bila tudi profesorica petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njeni študenti nastopajo na evropskih opernih odrih, med katerimi omenimo Bayerische Staatsoper (München), Deutsche Oper (Berlin), Semperoper (Dresden), Grand Théâtre de Genève, Národní divadlo (Praga), Teatro Fenice (Benetke), Teatro dell’Opera di Roma, Gran Teatre del Liceu (Barcelona) ter slovenske in hrvaške operne hiše.